-
1 rot
[rot] 1. past tense, past participle - rotted; verb(to make or become bad or decayed: The fruit is rotting on the ground; Water rots wood.) gniti; povzročati gnitje2. noun1) (decay: The floorboards are affected by rot.) gnitje2) (nonsense: Don't talk rot!) traparija•- rotten- rottenness
- rotter* * *I [rɔt]noungnitje, gniloba, gnilost, nekaj gnilega; trohnenje, razpadanje; sport nepričakovana vrsta neuspehov; slang neumnost, nesmisel, bedarija, traparija, bedastoča; neprijetnost, nevšečnost; metljavost (ovac)rot! slang bedastoča! neumnost!what tommy rot! — je pa to traparija!dry rot — trohnenje (dreves, lesa)you are talking rot — neumnosti kvasiš, trapariš, bedasto govorišwhat rot the train is so early! — kako neprijetno, da vlak odhaja tako zgodaj!II [rɔt]intransitive verb (z)gniti, trohneti, razpadati, pokvariti se, usmraditi se, figuratively (moralno) propadati; govoriti neumnosti, neumne kvasiti; geology prepereti, sprhneti; transitive verb povzročiti, da kaj gnije; povzročiti gnitje, trohnjenje; slang rogati se (komu), zasmehovati, drážiti, ironično govoritito rot in gaol — gniti, trohneti, propadati v ječito rot about slang zapravljati čas v lenobi in norostihto rot off, to rot away — izginiti zaradi gnitja, zgniti -
2 scoffing
[skɔfiŋ]adjective ( scoffingly adverb)porogljiv, posmehljiv; ki se posmehuje, norčuje -
3 scorn
[sko:n] 1. noun(contempt or disgust: He looked at my drawing with scorn.) prezir2. verb(to show contempt for; to despise: They scorned my suggestion.) omalovaževati- scornful- scornfully
- scornfulness* * *I [skɔ:n]nounprezir(anje), zaničevanje, podcenjevanje; roganje, norčevanje; predmet prezira (roganja, norčevanja)to hold in scorn, to think scorn of — preziratito laugh to scorn — imeti za norca, zasmehovati, osmešitiII [skɔ:n]transitive verbprezirati, prezreti, zaničevati, zasmehovati, omalovaževati; s prezirom odbiti, ne se ponižati, smatrati pod častjohe scorns lying (to lie, a lie) — sram ga je, da bi lagal; intransitive verb rogati se (at s.th. čemu), norčevati se (iz česa)
См. также в других словарях:
norčeválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) norčuje, posmehuje: planil je in udaril norčevalca; hudobni norčevalci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potího — in po tího prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potiho dihati, govoriti, peti; vojaki so potiho kleli; potiho odpreti vrata; strune so najprej zvenele potiho, potem glasneje / ekspr. mamica je prišla v sobo potiho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samovelíčje — a s (ȋ) knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
